gradnjah. Pomemben prispevek k bolj prijetnemu in zdravemu bivanju, prav
gotovo dajejo tudi zelene strehe. Njihova zgodovina ima dolgo zgodovino, ki sega
ţe pred naše štetje v čas Vikingov, ko so bile izredno razširjene v Skandinaviji in
Islandiji . Sodoben razvoj zelenih streh se je znova uveljavil na severu Evrope v
zgodnjih šestedesetih. V Nemčiji imajo tako na tem področju ţe dolga leta
izkušenj, saj imajo poloţenih več kot 12 milijonov m2 zelenih streh, vsako leto pa
zgradijo še 120 ha novih ozelenjenih strešnih površin. V Evropi smo vodilni pri
razvijanju ozelenjenih streh.
Zelene strehe pomembno prispevajo pri zmanjševanju temperaturnih šokov -
površinska temperatura je pri običajnih strehah lahko višja tudi za 45°C, obenem
pa rastline na strehi očistijo okoliški zrak in ustvarjajo prijeten ambient.
Zelena streha je primerna za vse vrste podnebij. Dolgo zgodovino se jo posluţujejo
v severnih detelah. Ker je zelo dober izolator pred pripekajočim soncem, je
razširjena tudi v vročih podnebjih. Slovenija je v celoti primerna za ozelenjeno
ravno streho, prilagoditi je potrebno le vegetacijo regionalnemu podnebju.
Velika prednost zelenih ravnih streh je v tem, da nimajo nobenega upora proti
vetru zato so primerne tudi za kraje kjer so najmočnješi vetrovi. Primerna pa je tudi
za kraje, kjer je veliko padavin, saj ta streha zadrţuje vodo tudi ob najmočnejših
nalivih in tako nepreobremenjujemo kanalizacije.
Danes je povprečna življenjska doba zelene strehe tudi 70 do 100 let,
če je le ta kakovostno izdelana ter primerno vzdrževana in negovana.
Zakaj zelene strehe?
Zelene strehe zmanjšajo količino vode, ki se iz strehe izliva ob nalivih. Tako se zmanjša tudi količina vode, ki jo morajo požirati odtoki, prav tako pa lahko namestimo občutno manjše žlebove. Ob rahlem dežju iz strehe sploh ne teče voda, tako da ne rabite bežati pred nepričakovanimi curki vode. Zelene strehe ostrešje varujejo pred poškodbami, ki jih povzroča sonce, zaradi česar le-to postopoma začne propadati. Samo nekaj centimetrov zemlje na strehi lahko neverjetno podaljša njeno življenjsko dobo.
Zelene strehe ostrešje tudi ohranjajo hladnejše, kar omejuje prispevek stavbe k segrevanju urbanih območij. To pa je dobrodošlo tudi poleti, ko zgradba zaradi tega ostaja hladnejša.
Zelene strehe so obenem tudi vir kisika ter lahko postanejo domovanje nekaterih ptic. Na nekaterih strehah lahko najdete celo koze, ki se prav sproščeno pasejo.
Imenujemo jih tudi:
- vegetacijske
- eko
- bivalne
- vrtne strehe
Prednosti zelenih streh:
- povečanje zelenih površin v urbanem okolju,
- pomemben prispevek k zmanjševanju temperaturnih šokov,
- zaščita hidroizolacije pred vremenskimi vplivi,
- kakovostna izraba prostega časa, rekreacija, hobi vrtnarjenja...,
- varčevanje tako pri ogrevanju kot ohlajevanju prostorov,
- zaščita pred električnim smogom in prašnimi delci,
- dobro zvočna zaščita, absorbcija okoliškega hrupa.
Sestava zelenih streh
Zelena streha je sestavljena iz naslednjih plasti:
1. Podkonstrukcija: vrsta podkonstrukcije je odvisna od vrste in načina gradnje objekta,
primerni gradbeni materiali za izdelavo podkonstrukcije pa so armirani beton, plinobeton,
trapezna pločevina ali les. V primeru, da kot gradbeni element za podkonstrukcijo
uporabimo les, ga moramo pred nanosom naslednjega sloja primerno zaščititi pred
uničevanjem in pred odprtim ognjem, hkrati pa moramo poskrbeti, da bo
omogočeno zadostno raztezanje in krčenje lesa. Betonsko podlago pa je pred nanosom
naslednjega sloja treba premazati s hladnim bitumenskim premazom.
2. Strešna izolacija: potrebno je poskrbeti za toplotno izolacijo, ki vzdrţuje stalno
temperaturo prostora in preprečuje večje toplotne izgube in ustrezno hidroizolacijo, ki
preprečuje vdor vlage v objekt.
3. Drenažna plast: ki skrbi za odvajanje in zadrţevanje vode. Poskrbi, da se toplotna
izolacija ne navlaţi, kar bi onemogočilo izsuševanje zelene strehe navzven.
4. Filtrska plast: preprečuje izpiranje delcev substrata v drenaţno plast
5. Protikoreninska zaščitna plast: varuje pred mehanskimi poškodbami, ki jih lahko
povzročijo korenine zasaditve na zeleni strehi in napetosti zaradi toplotnih vplivov, kot
npr. segrevanje zaradi sonca,…
6. Zaščita pred zdrsom: je potrebna pri rahlo nagnjenih zelenih strehah, z naklonom,
večjim od 9º.
7. Vegetacijska plast: ki jo preraščajo rastline.
Glede na vrsto ločimo tri načine ozelenitve streh:
- Ekstenzivna ozelenitev
- Intenzivna ozelenitev
- Prestavljiva ozelenitev
Razlika med vrstami ozelenitve je predvsem v izboru rastlin, ter v stroških in pogostosti
vzdrţevanja.
Največ pa se izvaja ekstenzivna ozelenitev, ki najmanj obremenjuje nosilno konstrukcijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar